Duhovni ljudje ne smemo biti jezni. Ali res?


Vir slike: www.preventivarevija.si




V poplavi razburkanih čustev, ki sem jih v zadnjem času občutila tudi sama, sem se začela spraševati tudi o tem, ali je človek, ki se ukvarja z osebnostno in duhovno rastjo sploh lahko žalosten ali jezen? Ker tega se od take osebe vendar ne pričakuje.

Če si duhoven, pa si res ne smeš dovoliti, da te prevzamejo čustva, saj vendar toliko veš o vsem tem. Od vseh ljudi, bi moral ravno ti vse to obvladovati, biti miren in poln ljubezni. Pričakovanja, ki jih sprejemamo od okolice, zahtevajo tudi ogromno odgovornosti. In včasih je to v veliko breme.

Kdor misli, da smo vsi ljudje, ki na kakršenkoli način pomagamo drugim popolni, se moti. Noben človek na tem svetu ni popoln. In vsi ljudje smo sestavljeni iz čustev. Pozitivnih ali negativnih, kot jih pač že označujemo. To je dejstvo, ker smo v svojem bistvu le ljudje. In povsem normalno je, da vsak človek kdaj občuti jezo, žalost ali bes. Tako kot je normalno, da občuti tudi veselje in radost. A zdi se, da smo ljudje, ki se ukvarjamo z delom na sebi ali z duhovno rastjo, sprejeti le takrat, ko smo veseli, srečni in nasmejani. Pretirano jezen pa ne smeš biti, ker to ni 'sprejemljivo'. Popolni bi morali biti tudi vsi psihologi, psihoterapevti in terapevti vseh vrst. Pa mislite, da bi to res bilo normalno?

Kdor pravi, da nikoli ne občuti jeze, laže drugim ali pa celo tudi samemu sebi. V tem primeru negativna čustva le potlači, to pa vodi do še večjih težav, dolgoročno pa tudi v bolezen.

Normalno in zdravo je, da svoja čustva izrazimo, ko jih občutimo. Pomembno je, da jih ne potlačimo, ampak si jih enostavno dovolimo občutiti in izraziti. S tem si dovolimo biti tudi ranljivi. In nič ni narobe s tem, če to tudi pokažemo, namesto, da se skrivamo za masko 'popolnih in močnih terapevtov ali duhovnih učiteljev'. S tem pokažemo, da smo tudi mi le ljudje. Da smo naravni in avtentični. Da smo plus in minus. Dan in noč. Svetloba in tema. Jing in jang. To je prava duhovnost.

Okolica in mediji nas že tako ali tako zasipavajo s 'popolno' predstavo o 'popolnem' življenju, ki je ne le nerealna, temveč tudi nevarna. Stremeti k popolnosti ne vodi nikamor drugam kot le v trpljenje. Ali si res želimo dajati tak zgled? Sama menim, da je prav, da vam pokažem tudi svojo 'nepopolnost'. Ker vam želim sporočiti, da ste tudi sami popolni v svoji nepopolnosti. Da ste vredni, sprejeti in čisto v redu, takšni kot ste. Tudi takrat, ko občutite žalost, jezo ali bes.

Kljub temu, da sem vaditeljica joge smeha, tudi jaz občutim žalost, jezo ali bes. Pridejo dnevi, ko tudi meni ni do smeha.

Kljub temu, da vodim meditacije, tudi jaz še nisem razsvetljena. :)

Kljub temu, da izvajam reiki tretmaje in se ukvarjam z energijo, se tudi sama znajdem v neravnovesju.

Življenje ni nikoli le črno ali belo. Obarvano je z mnogimi barvami in odtenki. Vsak dan se srečujemo z različnimi življenjskimi izzivi in preizkušnjami. In vse to nas bogati z dragocenimi izkušnjami, ki nam pomagajo, da rastemo iz dneva v dan.

Kadar smo srečni, veseli, zaljubljeni in nasmejani, običajno nimamo težav z obvladovanjem teh čustev.

Kadar smo žalostni ali jezni, pa je pomembno le to, da si ta čustva dovolimo priznati, jih začutiti, izraziti in ozavestiti vzrok za te občutke. Da se vprašamo, kaj je tisto, kar je v nas, da je vzbudilo te občutke? Zakaj me je ta situacija tako razžalostila? Kaj me je tako močno razjezilo? Zakaj ob tej osebi tako hitro pobesnim? Zavedanje je že prvi korak k rešitvi. In nič ni narobe, če se kljub zavedanju, naslednjič spet znajdemo v podobni situaciji. Vsakič se naučimo nekaj novega in vsaka situacija nosi svoje sporočilo. Pomembno je le to, da ga poskusimo razumeti in da se ob tem ne obsojamo.

Jezni, srečni, besni, veseli, žalostni, radostni, razočarani, zaljubljeni, samski, nasmejani, okrogli, vitki, majhni, visoki...

...takšni kot ste, ste v redu. Ste dovolj. Ste vredni. Ste sprejeti. Ste ljubljeni.

Vesolje/Kreator/Bog/Energija/Višja sila (katerikoli izraz vam je bližje) vas sprejema in brezpogojno ljubi, takšne kot ste.

In naslednjič, ko občutite jezo, izrecite najmočnejšo mantro: FUCK! Ja, prav ste prebrali... FUCK! :)

Tisti, ki pa še vedno menite, da duhovni ljudje ne smemo biti jezni, pa naj vas šokiram, da to mantro priporoča sam OSHO! :)

To so njegove besede:

One of the most interesting words in the English language today is the word `fuck’. It is a magical word. Just by its sound it can describe pain, pleasure, hate and love. 

As you can see, there are many words with the versatility of fuck. Besides the sexual meaning, there are also the following uses:

Ignorance: Fucked if I know.
Trouble: I guess I am fucked now!
Fraud: I got fucked at the used car lot.
Aggression: Fuck you!
Displeasure: What the fuck is going on here?
Difficulty: I can’t understand this fucking job.
Incompetence: He is a fuck-off.
Suspicion: What the fuck are you doing?
Enjoyment: I had a fucking good time.
Request: Get the fuck out of here.
Hostility: I’m going to knock your fucking head off.
Greeting: How the fuck are you?
Apathy: Who gives a fuck?
Innovation: Get a bigger fucking hammer.
Surprise: Fuck! You scared the shit out of me!
Anxiety: Today is really fucked.


And it is very healthy if every morning you do it as a transcendental meditation just when you get up, first thing, repeat the mantra “fuck you” five times; it clears your throat too!



Želim vam 'fucking' čudovit december! :)

Monika Radič, certificirana vaditeljica joge smeha, meditacij, reiki mojstrica in učiteljica, praktik ThetaHealinga (basic, advanced, Manifesting and Abundance) 
 www.sijem.si

Objavljeno v spletni reviji Preventiva

Comments

Popular Posts