O meni

Monika Radič

Sem pozitivna, nasmejana vodnarka, vedno pripravljena poslušati, pomagati in svetovati. Rada potujem, berem, plešem, pojem, igram, kuham, ustvarjam, hodim po bolšjakih in v starinarnicah hranim svojo dušo. Joga, meditacije, številne delavnice in tečaji povezani z duhovnostjo, so me preoblikovali v osebo, kakršna sem danes in kakršno se imam najraje.

Meditacija mi je spremenila življenje in me usmerila na pot neskončnega raziskovanja sebe. Takrat sem začela bolj poglobljeno razmišljati o svojem življenjskem namenu in tako mi je pot prekrižala joga smeha. 

Hecno pri vsem tem je bilo, da se že vse svoje življenje najraje od vsega smejim. Seveda pa nikoli nisem niti pomislila, da bi se s tem lahko ukvarjala tudi poklicno. Večkrat imamo odgovore na naša vprašanja prav pred nosom, pa jih ne vidimo.

Verjamem, da v življenju ni naključij in da ima resnično vse kar se nam zgodi, nek namen. To mi je potrdilo tudi moje potovanje v majhno, a nasmejano afriško državico – Gambijo. Ko sem se vrnila domov, sem spoznala, da imamo tu vsega na pretek, močno pa nam primanjkuje smeha in pristnega veselja do življenja. Ker sem želela tudi v Sloveniji videti več nasmejanih obrazov, sem začela z vodenjem vadb joge smeha. Ko slediš srcu, si na pravi poti. In ko si na pravi poti, te podpre celotno Vesolje.

Začutila sem močno željo po tem, da bi čimveč ljudi stopilo na svojo pravo pot – pot njihovega življenjskega namena. Zato sem začela tudi z vodenjem meditacij, saj sem ravno preko meditacije sama dobila ogromno odgovorov in uvidov. Ker se sama nenehno razvijam in rastem, želim dati ljudem še več.

Moja velika ljubezen je svet, ki je fizičnim očem neviden. Zanima me človek, kot celota – kot fizično in duhovno bitje. Navdušuje me povezovanje z energijami, ki nam lahko pomagajo pri osebnostni in duhovni rasti. Pravijo, da ko je učenec pripravljen, pride učitelj. Tako me je moja pot vodila do uglasitve v reiki, v katerega sem se zaljubila na prvi dotik. Svoje znanje nenehno izpopolnjujem in se izobražujem, saj me to najbolj osrečuje. Tako mi je letos pot prekrižala tudi tehnika Access bars, ki mi je odprla popolnoma nove nivoje zavedanja.

Svoje poslanstvo sem našla v osvetljevanju življenja sebi in drugim. Z veseljem in ljubeznijo ga opravljam skozi reiki terapije, vodenje meditacij in joge smeha ter Access bars tretmaje.

”Sijem, ko siješ ti. Sijem, torej sem.”

Monika Radič

Pridobljena znanja in opravljeni tečaji s pridobljenimi certifikati:

• Atlantean Healing Practitioner, Birkan Tore
• Tečaj medijstva-komunikacije z Nebesi, Cristy Žmahar
• Svetovalka ob izgubah, stiskah in žalovanju, Cristy Žmahar
• Voditeljica meditacij, Cristy Žmahar
• Tečaj parapsihologije, Cristy Žmahar
• Vaditeljica joge smeha, Simona Krebs
• Seminar Notranji smehljaj in 6 medicinskih zdravilnih zvokov, Mantak Chia
• Reiki mojstrica in učiteljica, Zoran Zavor
• Theta healing Basic DNA, Zoran Zavor
• Theta healing Advanced DNA, Zoran Zavor
• Theta healing Manifesting and Abundance, Zoran Zavor
• Access Consciousness bars praktik, Nadja Ogrinc

Trenutno se izobražujem na Ustvarjalni akademiji Pesem duše.


Sijem - moje poslanstvo in vizija

Skozi svojo zgodbo, vam želim predati preprosto sporočilo o mogočni luči, ki je v vsakem izmed nas...čaka, da jo zopet odkrijete, odstranite vse tančice in ji dovolite da ZASIJE v svoji najlepši luči.

Sama sem se že od nekdaj zavedala te svoje luči, želela sem, da zasije in da se moja duša izrazi v svojem polnem potencialu. Pa vendar je dolgo nisem spustila ven, čeprav je skozi majhne luknjice vedno po malo sijala.

Moja duša zasije takrat, ko za nekoga naredim nekaj dobrega. Z lepo besedo, dobronamernim nasvetom, nasmeškom ali pa z drobnimi pozornostmi in presenečenji, ko to ljudje najmanj pričakujejo. Vedela  sem, da je moj namen nekako pomagati ljudem, jim dati nekaj več. Ampak kaj? Kako?

Dolgo, predolgo sem to luč podcenjevala. Zaradi svoje včasih pretirane perfekcionistične narave sem mislila, da vse kar počnem, še vedno ni dovolj. Da ni to to. In tako sem iskala in iskala. Zraven pa živela življenje nekoga drugega, v upanju da me bo nekaj 'razsvetlilo' in bom lahko končno zaživela svojega. Dobro sem se zavedala, da dokler živim življenje kot ga živim, ne morem izraziti svoje duše. A še vedno nisem storila nič. Upala sem, da obstaja kakšna lažja pot in mi bo odgovor padel z neba. Smešno. :) Na eni strani je bila služba, ki mi je dajala nek občutek finančne varnosti, na drugi pa močna želja po samostojnosti, ki je zahtevala veliko poguma in tveganja. Tako dolgo sem oklevala, da me je že samo Vesolje imelo zadosti in poskrbelo za okoliščine, zaradi katerih sem bila prisiljena zbrati pogum in tvegati. :)

Občutek svobode je bil neopisljiv, ampak kaj pa zdaj?? Jaz še kar ne vem kaj in kako... Spraševala sem vse druge, le sebe ne. Kaj je moje poslanstvo na tej Zemlji? Zakaj sem tukaj? S temi vprašanji sem razbijala glavo sebi in drugim, dokler nisem imela že sama sebe zadosti. Počutila sem se izgubljeno, vsepovsod sem že preiskala, a odgovora na moje poslanstvo od nikoder.

Zavzdihnila sem, se potopila vase, naenkrat pa ugotovila, da vendarle nisem povsod dobro pogledala. Odgovor je bil vedno tako blizu, a skrit za mojimi pričakovanji, strahovi, prepričanji. Odgovor je ves čas tičal v kotičku moje duše in čakal, da ga končno opazim. Postavljati sem si začela vprašanja: ''Kdaj si ti zares ti?'' ''Kaj te osrečuje?'' ''Če bi vedela, da boš finančno preskrbljena, kaj bi počela? Česa bi se lotila?'' ''Kaj je tisto, zaradi česar tvoja duša zares zasije?''

Odgovore na vsa ta vprašanja sem imela že dolgo. A so se mi vedno zdeli preveč preprosti. Ali nekako premajhni v primerjavi z ambicijami nekaterih drugih ljudi. To, da sem srečna kadar osrečim nekoga drugega, se mi je zdelo preveč samoumevno, da bi v tem videla neko poslanstvo. POSLANSTVO - ta beseda se pač sliši tako pomembno, tako mogočno. Zato sem mislila, da ne more biti tako preprosto. Tukaj mora biti še nekaj, moram najti tisti AHA trenutek, ko bom lahko izgovorila: ''Jaz sem to in to...delam to in to...in To je moje Poslanstvo.''

Dokler nisem pred kratkim šla v Afriko, natančneje v Gambijo. Moja duša je tam ZASIJALA. Ko sem opazovala življenje Gambijcev, sem končno dojela, da s preprostim ni čisto nič narobe. In to kar je preprosto, ni čisto nič premalo. V resnici je ''PREPROSTO,'' nekaj veliko večjega kot se morda sliši. Takoj sem se poistovetila z njimi. Njihovo življenje je preprosto. Živijo iz danes na jutri. Vsi so vsepovsod. Družijo se med seboj, sosedje niso njihovi sovražniki, temveč prijatelji. Cela vas se zbere skupaj, jedo iz iste sklede, prepevajo, plešejo, igrajo na bobne ali pa na lonce :) in se smejejo. Med seboj si pomagajo, tudi če nimajo, so izredno gostoljubni. Prijazni, topli, srčni, vedno nasmejani, SREČNI. Ni potrebe po dokazovanju kot ga poznamo tu; kdo ima boljši avto, kdo je oblečen po zadnji modi, kdo ima večjo plačo itd. Ni EGA. Njihove duše SIJEJO. Zato je energija tam drugačna. Oni preprosto ŽIVIJO. To, kar je tudi naš namen, na katerega smo v poplavi tega hitrega tempa življenja, pozabili. Živimo, a smo pozabili ŽIVETI. Še dobro da je dihanje avtomatsko, ker drugače bi pozabili tudi na to.

Ko sem prišla nazaj, sem najprej rabila čas zase. Celotna izkušnja me je privedla do tega, da sem končno prišla v stik s svojo dušo. Tako globoko, da sem jo preprosto začutila. Preprosto sem vedela. Moje poslanstvo je da preprosto Živim. Da sem srečna, hvaležna za vsak nov dan, da enostavno SEM. Samo to. Da SEM. In ko zares SEM, takrat moja luč SIJE. In ko sije, razsvetljuje tudi druge. Ko Sijem jaz, Siješ tudi ti. In ko si srečen/a, sem srečna tudi jaz. In moje poslanstvo je tako izpolnjeno.

Moje poslanstvo je sijati to Luč in pomagati, da jo najdete tudi vi. Da zasijete v vsem svojem potencialu, da ste zares srečni, da STE. Da zaživite točno tako, kot si želite v vaših najbolj skritih sanjah. Želim, da ZASIJETE in da tako ZASIJEMO vsi skupaj.

Hvala vsem, ki ste bili, ste še vedno in vsem, ki še boste...del mojega popotovanja v tem življenju...

Monika Radič
Sijem, torej sem.